Pevec

Mi, dotepenci z Međimurja, razmemo ove domoče ljude z Istre, kak i oni nas. Saku desetu reč! Zapraf, dok dobro napnete vuha, skužite o čemu se dela.

Naš mlodi soset, stopram mu je šesnojsta, joko je vreden dečko. Dela kak der bil Međimurec, rado bi ga zelji za zeta, ima veljkoga funtuša i hižo, alji več nemamo žensko dete za zamuš iti. Zove se nekak čudno; Mauro, a njegva mama Doreta, japa Marčelo, brat Nevio. Nišče je ne Ivek, Jožek, Marica, Katica, Borica. So imena vlječo na taljijonsko. Te Mauro mene zove šinjora, pok mi poveda kaj je doživel ovoga ljeta. Njegvi imajo dvo apartmane koje rentajo. Neje to praf do mora, nemreš si rit mom v slono vodo hititi i namakati se. To je selo, por kilometri do Rovinja. Tu jega kokoši, pesi, močki i joko puno sakojočki ftiči. Mauro pomože svoji mami čistiti apartmane dok gosti odidejo i počoka njis dok dojdejo. Dečko ljepo govori por stronjski jeziki, tak po sto reči, a to je zapraf čistam dost kaj se sema pospomina. Tak ga i jo vučim međimurski kajkafski, pok več zno da je naša rakija šljivovica a njiva grapa, naše so masline a njegve olive ulike, mi imamo bratiče i sestrične a oni kunjade, mi govorimo bok a oni ciao, naš cucek njim je brek, a kuhani paradajz njim je šalša. Piju hladnu biru, a mi zdeno pivo.

Mauro je dobil goste Nemce, a oni so joko zahtevni i navek mora biti se po njivom. V rono jutro, još se sonce ne rezbudilo, pevec je kukurikal i zbudil gospo z Deutschlanda. Neje več mogla zaspati, jer je osem kokoši počelo kokodokati. Dišla je toč po ganjčenim vrotima, i zbudila Maura. Potožila se na črljenoga pefca. Mauro njoj je pojasnil da je to selo: tu ftiči zron popevljo, pesi lojo, močki mrnjofčo, i pefci kukuričo. Te den, kaj gospa na napisala nekvo grdo recenzijo na booking com., Mauro njoj je preprajel friške pečene domoče žote jajce, bio uzgoj, za zojtrek. Ot kokoši koje slobono hodajo po vrto, ščukajo zeljeno trovo i pogotajo drobne kukce. Takva jajca so prirodna, nejzdraveša. Gospa Helga je bila zadovoljna. Dišla se kopat na more, počrljenela kak rak i na večer spila domoče vino kaj joj je Mauro poklonil. Spola je kak top do štrte vure…

Črljeni pevec je zakukurikal, ftiči so popevalji, cucki so lajalji, močki mrljofkalji. Njezin pes Schatzi lajal je skup z drugima, v glos! Tre novoga dneva pozdraviti. Pok se rezbudila, znogla srdito stola i dišla ljupat Mauru na gančena vrota. Bogec dečko, komaj njo je premiril kaj jo na šlag strefil! Kaj na, ftruc, mom dišla za Dojčland i po portaljima pisala koje-kaj, ne dobro. To, drugo, jutro nabral joj je črno grozdje z vrta i donesel na stol. I spekel tenjke palačinke, napunil z dišečim pekmezom ot figi. Se zabadaf, nikve peneze je ne zoto terjal! Platila je samo spalo, zojtrek joj je bil gratis. Bila je zadovoljna: gut gut, es ist lecker, schӦn! Dobro je mogla potorbati, zdravoga apetita je mela .

Pok je celji den bila na moru, a na večer si je potegla grapu por kufici i poslje toga zaspola kak ajngeljek! Tretjo noč, zapraf pred jutro, njezin cucek Schatzi, s kojim je spola skup na postelji, je lajal, zbudil se pese do kraja vuljice, ftiči so popevalji, črljeni pevec je kukurikal. Bonjkala je, ljupala stišnjenim šakami po ganjčenim Maurovim vrotima. Nekaj je po nemačkom kljela, nekof Kruzifix- starinska kletva kaj znači užas, strahota, pomoz Bog! Bogec Mauro se zbudil, strebil krmežljive joči i diše f kokošinjec. Zel je boltico i otsekel pefco glovo. Kokoši so ga zbelno i zbešnjeno gljedalje, stisnolje so se i narivalje f kot. Pofuril je pefca, spipljal perje i očistil ga. Spekel je gospi Helgi: friška jetra, pefcova bela jojca, žilavoga želočeka i temno srčeko. Za zojtrek. Bio uzgoj, hronjeno eko, bez koncentrata! Bila je zadovoljna z finom jestvinjom. Štrto jutro neje bilo kukurikanja, samo je Helgin dlakavi pes zavijal, lajal i tuljil. Njega nesmo sfondalji, am smo mi prijatelji životinja!

Autorica: Irena Vičević

*********************************INTERMEZZO**********************************